
Ko ravno razmišljam, da speljem
neko pomembno odločitev,
zavore ne primejo.
Zaribam v zavoju, kjer se je
rja pod nohti odločila,
ostati brez lekcije.
Zunaj brsti kot škarje
trenajo šive neba,
a v hiši prah, ki letargično leži
in čaka na prepih.
Ko se prerekam sama s sabo,
ostane le suho grlo.
In nikjer nobenega
s kozarcem vode.
Večer sleče suknjič,
me ogrne in poboža po
zarjaveli nemoči.
Ja, je tako, zarjavelost prevladuje, vsaj pri meni
... pa lenoba tudi ni za,odmev :D
Dobra!
Lep dan, Marija
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!