OB SOČI
Zdaj so tihe poti
ob reki domači,
je drevje še golo
a pomlad
že pred vrati.
Zvončki, podlesek,
trobentice male,
kmalu vzklile
vijolice bodo
in plavkice zale.
Tam v grmovju
kosovke sive,
ptice po vejah
živahno čebljajo,
pomadno igrive.
Pisane race
na rečni gladini,
njih' gibi neslišni ...
vse prepleteno
v prijetni tišini.
Tiho in mirno
žuboriš po dobravi,
z zeleno modrino
naravo poživljaš -
tvoj tek se ne ustavi.
Ti reka domača
pomeniš nam vse.
Si gorska kraljica,
čar Soške doline,
si njeno srce!
Gospa D. (tolmnika)
Lepo zvenijo tvoje hvalnice materi naravi.
RAjko Jerama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 01. 03. 2026 ob 05:16
- Prebrano 102 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.59