Čakam na vdih (Šambala)

Plazeč se udriham z mačeto misli
po meglenih okovih vznožja neba,

ukleta je ladja razobesila visli
s kobilico trčila v gnevnost sveta.

Breztežno po travniku zasutem postavam
da vrvežu sivih atomov ubežim,

mastodont pa se kaže v zabrisanih lisah,
meglena odeja ovija me v dim.

V gosti kopreni čakam na vdih,
prej ko bela mi stavba vzame prostost,

prej ko vrata odpre mi zvesti menih,
čez mano nebeško razpne beli most.

yoyoba

Komentiranje je zaprto!

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 02. 12. 2009 ob 14:24
  • Prebrano 690 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 323
  • Število ocen: 8

Zastavica