
Ob najbolj nepričakovanih trenutkih,
V sekundi, ko z mislim tavam čisto drugje,
se me dotakne.
Vonj, prisotnost, misel.
Odziblje me v preteklost,
Vrnejo se dragi obrazi, ki jih več ni.
Spomnim se njihovih glasov, vonja,
toplih besed in nasmehov.
Začutim hvaležnost, vem, nisem sama.
Nikoli ne prebolimo kajne?
Hvaležna sem, da ste mi pustili nevidne dotike,
Tako vem, da ste še tukaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dinzli
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!