Pesem je nežna, a hkrati surova. Ne dramatizira. Uporablja melodičen ritem. Kljub temu, da je izjemno jasna, bi ti svetoval, da se osredotočiš na fino brušenje pesmi, ne na velike posege. Ponujam ti bolj prečiščeno in izostreno različico pesmi, brez velikih posegov in sprememb.

Skrivnost, ne izbira

Pogled skozi počeno steklo.

Sestavljam koščke, 

da slika znova zadiha.

Slišim glas - morda le odmev,

ki ne najde telesa.

Segam po tvojem blišču.

Razbijam zidove.

Ne ustavi me kri na členkih.

Pred mano tema.

Za mano prostor,

ki še vedno kliče po imenu.

Kako naprej.

Edina pot se tiho zliva v meglo.

Obstanem. Tišina spregovori.

Spoznam - najina slika nima okvirja.

Ostane le skrivnost, 

ki skozi počeno steklo izgublja podobo.

S to verzijo sem ohranil vse tvoje motive.  Zakaj sem pri " Kako naprej ? " izpustil vprašaj: To je bila moja zavestna odločitev, ki temelji  na učinku, ne na slovnici. Z vprašajem je verz usmerjen navzven. Verz brez vprašaja postane stanje, ko kot pesnica ne iščeš odgovora, ampak ugotavljaš, da odgovora ni.

   To je le moj predlog, vesel pa bi bil še za mnenja urednikov in ostalih, ker pač vsak dojema poezijo drugače. Mnenja pa sem tudi, da je portal namenjen tudi nasvetom, ki bi pomagali avtorjem tudi napredovati pri pisanju poezije.  Upam, da ne bo kakšne zamere, glede mojega komentarja in zaradi tikanja, čeprav se osebno ne poznava. Sem navajen iz raznih literarnih srečanj, da se literati med seboj tikamo tudi v primeru če se prvič vidimo. 

Lep pozdrav,     Žiga Lev

Hvala za nasvet Žiga, ga z veseljem upoštevam. Lovim se še v poeziji in sem vesela vsakega nasveta. Imam pa veliko željo do ustvarjanja in z veseljem upoštevam tvoje besede. 

Seveda se lahko tikamo:)

Lp

Nina