
si Danica.
V zrklu lune opaziš vode,
čez kipijo,
a jih hote spregledaš.
Drsaš čez razpoke, delaš piruete.
Ne veš, da vsaka ti odkrhne delček
duše v eno majhno smrt,
ki se množijo
v zaporedju
zvezd.
Verjameš, da si pod okriljem Ištar,
da ti Afrodita kaže pot
v prelome Venere.
A vrteč se v vzvratno
smer od Marsa,
se samo za kratek, sladek hip
dosežeta.
Dva planeta, ki želeč si
skupaj teka v pomlad,
se odbijeta
v nič.
Ki dolgo traja. Ko se mimohodita.
Zanimiva pesem, ki jo je navdihnilo vesolje ... čestitke,
lp, Ana
Ana hvala za izbor.
lp, li
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!