
snameš tesne čevlje
in začneš hoditi po temnem hodniku
vedno ožjem
za tabo se zapirajo vrata
prva druga tretja ...
vsaka manjša
štirideset vrat
zadnja vrata so bela
vstopiš v belino
bleščečo oslepljujočo belino
telesa in prostora ne čutiš več
ni se kam obrniti
ni se s čim obrniti
tišina
ne dihaš saj nimaš telesa
v mislih zagledaš rožnat cvet
in si misliš:
"Kako prekleto tesni so bili čevlji."
Imeti tesne čevlje mora biti zares neprijetno.
Lep pozdrav, Marko.
Pesem polna simbolike. Razlagamo pa si jo lahko vsak po svoje.
Lp Tolminka
Res ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Gregor Markič Factotum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!