Ko pride pust po cesti v vas,

se zamegli še resen obraz,

pod masko skriva se skrivnost,

v očeh pa čista je norost.

Bleščice plešejo po licu,

klovn pomežikne angelčku,

čarovnica z roko v bok

ujame viteza pod svoj obok.

Kdo si ti za tole krinko?

Princesa? Hudič z iskrico?

Nagajiv pogled izza peresa

zaneti ogenj brez laznih zmot.

Gusar šepeta potiho,

mačka zamijavka na ves glas,

usta se smejijo grešno,

vsaj nocoj, ker je naš čas.

Pod masko padejo pravila,

sramežljivost postane mila,

Naenkrat se pokazejo ti krila

za vse noci, ki si jih skrila.

A ko polnoč odbije čas,

se maske skrijejo za obraz…

Le nagajiv spomin ostane,

in v misli te s sabo vzame.

Matjaz Maucec