NEVIDNI KROG
Nad mano se razpira
počasen krog svetlobe...
V zraku visi
neizgovorjena misel,
tanka kot nit,
ki drži
samo sled nekdanje topline.
Slišim,
kako se prostor
premika okoli mene -
ne z zvokom,
ampak s tresljajem
prijetnega vzburjenja,
v ritmičnem gibanju.
Na robu spominov
še vedno slišim korake,
ki sem jih pustil
na mokri zemlji -
počasi jih briše veter,
a ne povsem.
Ko stegnem roko,
se dotaknem praznine,
ki ni prazna -
v njej žari
neizrečena obljuba,
ki se vrača
kot svetloba
z odaljene zvezde.
In ko zaprem oči,
se vse poveže
v nevidni krog:
jaz,
vesolje
in tihi odmev,
ki me še vedno
išče.
Pesem strne dotike pesniškega subjekta znotraj svoje krožnice in v ta krog zvabi tudi bralca. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Pozdravljen, Milan,
iskrano se zahvaljujem za podčrtanko in za tvoj premišljen komentar za mojo pesem. Veseli me, da je pesem nagovorila tudi uredniško oko. To mi veliko pomeni, ker me s tem spodbujaš k nadaljnemu ustvarjanju.
Pesem raziskuje trenutek, ko se človek znajde v tišini med zunanjim svetom in notranjim doživljanjem. Nevidni krog je prostor, kjer se svetloba in tema prepletata, kjer se občutja zgostijo in razredčijo, doklerne ostane le tisto, kar je resnično. Poskušal sem ujeti občutek lebdenja med dvema poloma - med ranljivostjo in sprejemanjem.
Še enkrat hvala za pozornost in podčrtanko.
Lep pozdrav, Ramiz
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 17. 02. 2026 ob 17:32
- Prebrano 128 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 41.07