Ko zasneži
Na vejah čas zamrzne v belih sanjah
in strehe sijejo kot beli hrami,
še pesem šum je, ki zdaj hodi z nami,
korak pa vsak je kot molitev v planjah.
In je kot misel, ki v to noč prihaja,
ko sneg z neba kot drobne zvezde pada,
medtem ko svet je mehek kot nagrada
in briše sled koraka, ki odhaja.
Ko čez gričevje se spet dan prevesi
in dremajo tam v mraku še skrbi,
luči izginjajo v hladu zavesi,
kako verjeti, se srce uči.
V zasedi zlo se skriva med drevesi,
čeprav sneg beli veje obloži.
Živjo Branka,
še malo zima opleta z repom v tvoji pesmi,
a pomlad tudi že za pustom potrka na vrata
lepo bodi
Nek temelj sem postavila sama, Triglav in Lidija sta krepko pomagali, da je zadeva dobila končno obliko soneta.
Poslati pesem v delavnico, je tako, kot bi bolečino zaupal zdravniku.
Marija in Lidija, hvala za sodelovanje in odlično zdravljenje.
lpb
Hvala, Rajko.
Ravno se pisala, kako sta ta sonet v bistvu naredili Triglav in Lidija.
O, krasno
Sonetenje je pravo gnetenje
besed
:)
Najbolj me veseli, da si se odločila dodelati ta sonet, draga Branka.
Res je, da s pomočjo, ampak tako se je velika večina med nami spopadala z izzivi pesnjenja v bolj zahtevnih pesniških oblikah. Tudi jaz in odkrito rečeno, še vedno sem hvaležna za vsak nasvet, ki ga dobim od članov ali pa, kar je še posebej pomembno, od urednice Lidije, ki je sama odlična sonetistka.
Čestitke in - le gneti, kot pravi Irena, ki je tudi odlična sonetistka (*_*)
Lep dan, Marija
Irena, ti ne samo, da jih gneteš, ti iz njih delaš potice.
Marija, še enkrat hvala za pomoč.
Res si ga ne moem lastiti, kajti brez tebe in Lidije ga ne bi bilo.
Čestitke k sonetu tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 11. 02. 2026 ob 13:16
- Prebrano 204 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 154.27