Ne ozirajva se več nazaj

Kajti vse kar sva nosila

Je našlo svoje mesto

Za nama so hribi gozdovi morja

In zdi se kot bi vsi poznali

Najin nasmeh

Za nama so ulice

Vrata okna

Hiša s spominom

In radovednim dimnikom

Ne, ne odrekajva se spominov

Samo ne hodiva več po njih

Pustiva neizpetim stavkom

Ki so hoteli več

Kot sva jim znala dati

Naj se pozabijo

Prosim

Ne ozirajva se nazaj

Pojdiva v novo tišino

Kjer je manj laži in več smeri

Pojdiva v jutra brez arhivov

V dneve polnih dotikov

Ki več ne sprašujejo

Kaj je bilo

branka