STARA DUŠA
Razumem,
Vem,
Dojamem,
Želim,
A žalosti me, da v takšnem času živim.
V meni je praznina,
želim si nekaj, česar več ni.
Skromnih ljudi, starih reči,
iskrenih čustev in pomoči.
Ko sosed sosedu bil je brat,
Ko srčnost je lebdela od vrat do vrat,
Ko obsojali so vsak razvrat.
Ko, obstajal je še sram,
Ko, vsak je vedel kam,
Ko, srca skupaj so igrala,
Ko, ljudska pesem je nastala,
Ko, želja za boljšim jutri jih je gnala.
A jaz, sem obstala,
Vem, da boljše bilo je nekdaj,
Vem, ne moremo nazaj.
Zdaj želim samo, da nekdo me posluša,
v meni ječi, ujeta stara duša.
Natančen opis stanja, ki ga doživlja večina ljudi,
ki jih sistem ni docela pohrustal.
Ampak v tej dobi, ki se poslabšuje, je res težko,
zato se zdi, da nam v procesu umiranja sveta
ostane edina pametna odločitev - popolna naravnanost
v razvoj zavesti in zavedanje Bistva, ki je neodvisen
od vse te bede.
RA.j.
Tolminka hvala.
RAjko, hvala za tako poglobljeno branje. Vesela sem, da se je pesem dotaknila tega prostora vmes, med pritiskom sistema in iskanjem nečesa bolj bistvenega.
Dobro umeščena pesem. Zmotijo le rime na "i".
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dinzli
- 09. 02. 2026 ob 07:38
- Prebrano 158 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 55.44