
Spet pride dan,
ko nebo se razprši v belino
in zima razgrne svoj tihi,
čarobni dar.
Snežinke,
kot pisma neba,
padajo na lice,
vsaka nosi s seboj
občutke topline.
Prebudijo se sledi,
spomin na dni,
ko v snežni odeji
sva risala smeri.
Danes sledi rišem sama,
v meni se razlega praznina,
ki seže do srca.
A, ko zaprem oči,
se pod težo večera
solze prelijejo v mir.
In vem,
da novo jutro
me z novim upanjem prebudi.
Pesem mi je všeč, močno pa zmoti rima na "i" v tretji kitici.
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nina Babič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!