ODJEMANJE
Jeseni postaja gozd
vse bolj prazen.
Vse več je prostorov,
razdalj, podraslih z molkom.
Vidi se daleč,
vse do tvojega bivališča,
zagrnjenega v temne sape.
Le sonce včasih osuplo
zatipa čez stene in pod,
po omarah, v katerih
se razrašča odmev.
Počasi te odnašam
iz stanovanja
in prostori med najinimi
besedami so vse polnejši
molka in razdalj.
To počasno izginjanje in poslavljanje ... pesem, polna (pris)podob in bližine, čestitke,
lp, Ana
Hvala vsem, drage pesniške duše.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 09. 02. 2026 ob 02:48
- Prebrano 153 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 67.45