vidim toliko lepote,
a nobene v ljudeh.

vidim toliko sovraštva,
a nobenega v naravi.

vidim človeštvo,
ki se po svojih najboljših močeh trudi,
in njihov najboljši trud –
je poteptana roža
in atomska bomba.

vidim nebo,
onesnaženo kot je
prav tako modro, kot je –
in ki se ne spreminja zaradi nikogar.

okušam strup
v vodi,
čutim barve
v črno-belem drobnem tisku.

vidim besede,
kako se izluščijo,
brišejo,
se pretvarjajo, da se skrivajo pred mano –
kot neudomačen maček.

razumem,
zakaj je težko,
in znam si izmisliti scenarij,
v katerem ni nič več težko.

vidim toliko lepote,
a nobene naše lastne.

čutim toliko sovraštva,
a ničesar, kakršno je naše.

samo obljubi mi,
dragi bralec,

če poskušaš rešiti svet –

– stori to tiho
– stori to trmasto
– stori to počasi

– stori to; – ko mi spodleti.

Hors