
Čemu po daljni sivi cesti
naj se trudim priti k tebi,
ki le spomin si?
Igrati na vse strune,
biti ona,
ki to nisem?
Čemu verjeti v tiste drobne kocke,
da sestavim 'z njih opeko
in zgradim majavi grad?
Čemu – povej – naj iščem srečo,
le čemu,
ko ni te tu
in duša ječi,
ker rada bi odgovore ti dala,
ki morda jih niti slišalo ne bo
tvoje uho?
Čemu?
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Anabea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!