I. NA FPREGO (iz triptiha pesmi Fprega s tišinof)
Ne vejn kelko konjof man,
póznam pa svojo fprego.
Z njenen koleslinom slijk pa rejče
vandram po ulicaj.
Znane so mi fse iže,
poboužajo stare,
tiste z žalostjof, prazne,
z viskof grüjškof v ogračeke,
pa z goustof kmicof na ouknaj,
kera je zela nouč pa den
praznin štalan tišine,
kera se je vlegla v düjšo
meglenoga zajtra —
brez kür pa kokauta.
.jpg "Nada")
Tako je Nada. Žal, je poleg ravnice, tudi v hribih vse več pozabljenih domačij, ki so namesto z živino – vprežene s tišino.
Hvala za dotik.
Lep pozdrav, Caki
Čestitke k narečni elegiji,
lp, Ana
Čestitke, Caki
... te iže so se mi, že dolgo tega, vsedle v srce.
Lp, Marija
Ana, hvala izpostavitev pesmi in čestitke.
Lp, Caki
Marija, me veseli tvoj komentar, hvala za čestitke.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 01. 02. 2026 ob 12:22
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.8