SEDI Z MANO NA TLA

Nekega jutra sem se zbudila

in te nisem imela več rada.

Moje roke so bile prazne,

moj pogled je zrl v neskončnost,

iz kuhinje nobenega vonja,

ogenj v peči je čez noč ugasnil.

 

Zebe me v tem ledenem kraljestvu.

Yesterday mi pozvanja v ušesih.

 

Odgrnila bom zavese in odprla vrata,

stopila bom čez prag, da me poboža sonce,

da bom lahko točila solze za oba

in naredila prostor prihodnosti.

Sedi z mano na tla in zavrtiva Let it be.                             

elenamaja

Komentiranje je zaprto!

elenamaja
Napisal/a: elenamaja

Pesmi

  • 31. 01. 2026 ob 00:04
  • Prebrano 74 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 9.8

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!