NEKDAJ V TIVOLIJU
spod omorike
stelje trnike
nunke peclja
svilnat se stas
malce boječe
život trepeče
v kapljici rose
si mije obraz
utek mračine
v sprh trhline
za brstikam
hipno mre
v ten vijol'ce
kamižol'ce
nunke lijec
zaljša se
soj le otiplje
blesk razsiplje
snopje žarkov
v pajčolan
cvrk prikliče
vse sestríce
iz drmožja
jih na plan
piš zaveje
v žarke preje
mavríči roso
v žlambor'
nekje je čuti
svist peruti
slut vigrédi
suček spor
pred' poleže
v lege sveže
vzdrami vejic
rani vzbrst
s palete zlije
v tulčke sije
škrlat ozaljša
vigredi krst
.jpg "Nada")
Naj mladenka rano pride ... Hvala, Nada, za prijazen odziv.
Z lepim pozdravom,
Sašo
Da, da, res je bilo tako, Poet Sašo
... in mogoče je še, kaj pa vem,
ker že res dolgo nisem bila v Tivoliju :D
Bo treba čimprej iti pogledat.
Lepa pesem, ki kliče pomlad.
Lep, prijazen večer ti želim,
Marija
Vedno me zna navdušit "moj" Tivoli, koder med kostanji, v skakljanju veverk in romantičnem tičistanu, vedno znova najdem spomine in mladost, ki ob bajerju pleza po igralih ... Hvala ti, Marija, me veseli, da si se oglasila s komentarjem. Na pomlad si privošči špancir po Tivoliju.
Prijeten večer ti želim,
Sašo
Sašo, izvirno, ko je nekdaj lahko tudi sedaj.
Lp, Caki
Me radosti tvoje mnenje, poet Caki!
Lep nedeljski dan ti želim,
Sašo
Čestitke k pesmi, polni pradavnih pomladi ...
lp, Ana
Lepa hvala ti, urednica Ana, za pozornost. Me veseli! :-)
Prijazen pozdrav,
Sašo
Sašo Čestitke
Lepo si nspisal.
Lep pozdrav
Irena
Hvala ti, Irena! Poskušal sem zaviti v davno preteklost ... :-)
Lepo pozdravljena,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
- 31. 01. 2026 ob 17:09
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250.66