dokler me nasmeje na šipo prilepljen obraz
ne da bi štela mrtve dneve
je le v moji glavi vrtiljak
nikdar več tišine
ne besede, ki nima tebe
iskri se, sladko dremlje
beseda, ki k besedi sede
beseda, ki s korakom pajčevino spreda
vsak dan si želim le en dan živeti
daj, noč padi, v luži težko je ponovno začeti
in moja noga počiva in čaka
s korakom, da druga stori enako
da tvoj glas postane omama
in prsti skozi prste
pusti jih, da med njimi rosa zdrsne
in iskreno v trenutku posedim za minutko
sanjam brez konca, breze drevenijo
najina senca se prikaže
vzklije in se razmaže

sheeba