tiho kot misel v belo noč prihaja

ko z neba šepet drobnih zvezd pada

in svet postane mehak kot nagrada

ki briše sled koraka ki odhaja

na vejah čas zamrzne v belih sanjah

strehe zasijejo kot beli hram

vsak šum postane pesem v nam

vsak korak tiha molitev v špranjah

pod snegom bolečina sveta zaspi

skrbi se rastopijo v hladne luči

kako znova verjeti srce se uči

in ko dan v srebrno večer se prevesi

ostane sled ki nikdar se ne zlomi

bela lepota skrita med drevesi

branka