20260122
Zastoj na avtocesti
se kvasi
v nestrpnost brezdelja
preklop
telo kot oder
za nestalne protagoniste,
ki se oblačijo v naključja
in slačijo v ironijo
telo kot svetišče,
kamor zatava jezik
prisotnosti,
starejši od besede
na ekranu podatki o
sončevem vetru,
ki barva nebesa
v zamaknjenost
v skodelici sladkega
pelina trupelce
mušice žalovalke
podzemni zarod odjeda
koreninice
cvetočega flamingovca
in žalost ostane,
nemi tat
na okenski polici
Hude slike.
Svet gre naprej, mi pa stojimo, še raje se pa vračamo nazaj.
lpb
me veselijo pesniški dotiki *-*
Kljub kar precej zarobljenim fragmentom ponudi pesem tudi širino. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za opaženo in podčrtanje, Milan *-*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 28. 01. 2026 ob 09:30
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 14.68