Glas
Nekje daleč se nekaj oglaša.
Poznam melodijo,
polno čudnih zvokov,
ki me plašijo?
Mogoče je samo veter,
šum zraka,
neumorno zlovešč premika suho listje z ulice.
Potem zaslišim glas.
Znan mi je.
Kot da slišim prijatelja
izpred dolgo pozabljenih let.
Motor avtomobila zahrumi mimo okna,
zavesa se premakne,
jaz pa kot začarana strmim v daljavo.
Od nekje spet zaslišim glas.
Kliče mene?
Koga kliče?
Kaj hoče?
Pogledam na uro.
Kazalci se premikajo nazaj,
jaz jecljaje kličem… koga kličem?
Glas.
Spet ta glas.
Beeeeeeeeep! Biii biiip biii biiiiiip!
Odprem oči in podrsam s prstom po ekranu telefona.
Budilka.
Sanje so me vrnile v reničnost – jutro je tu.
Dobar dan, ovo je fina pesma. Dopadami se.
Felix.
Najlepša hvala, g.Felix in ga.branka
Lp
Ooo zanimiva:) kot so zanimiva takšna jutra, ko ne veš točno ali že bediš ali še sanjaš:)
Ja, res je.. To se mi kar pogosto zgodi.. Je malo hecn občutek, ja :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anabea
- 28. 01. 2026 ob 09:55
- Prebrano 135 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.79