Dileme / sonet
Kot ogenj sem, ki še gori občasno
in kot orkan, ujet v kozarcu vode.
A meču se uprem, ko ta me zbode -
začutim pa njegovo moč prav jasno.
Zato, ko brskam v gnezdu teh bolesti,
za mir, tolažbo si izberem Luno
in z njo igram vesel akord na struno,
da mi potem natrosi še obresti -
in mi pusti na zvezdni cesti sanje,
da izmojstrim kot sonetist to delo,
ki s potom ga škropim, saj vem da znanje
ne more mi pomagat', čustvo to je -
ta nor vrtinec, ki me je prevzelo.
Spodbuja me in večkrat tudi psuje.
Včasih res gorimo, je pa pametno ne pustiti se, da izgorimo.
Vsak sonet se mi ponudi kot izziv.
Bravo, Marija.
Dragi:
Branka in Tolminka,
hvala za postanek in komentar k pesmi.
lep dan vama želim,
Marija
Odlična pesem o razlogih za pesniško motivacijo.
LpL
Hvala, Lidja, vesela sem črtic.
Lep dan ti želim, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 23. 01. 2026 ob 08:44
- Prebrano 268 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.79