Lokalpatriotski sonet
Na Onger vzpel sem se, nad kraj domači
na tisto stran odkoder sonce vzide
uprem oko: potoka Pšata ride
in polja, ki jih v belo sneg oblači,
osnovna šola, kamor sem pešačil
vseh dolgih osem let in njen prizidek
nov športni center, šolski dimnik bridek,
(ker v njem že dolgo let ni dim gostačil)
ter cerkev, ki se k vznožju hriba skriva.
Na drugo stran zdaj zrem, glej tu prebiva
družina moja v hiški, ki se loči
težko od drugih hišk iz te razdalje,
tu rojen sem, od tod ne grem več dalje,
če lažem, naj mi pevska žila poči!
Dovoliš?
...in polja, ki jih v belo sneg oblači
( da ne porušiš metrične sheme)
Hvala, sem popravil, čeprav mislim, da, je bil metrum prej vredu, je pa zdaj lepše, tale sonet mi je drugač umerel na rokah, saj ni nobenemu všeč, bi bilo pa zanimivo dobit podčrtanko brez točk, hehe
Meni se zdi pa prav poseben! Ni ti " "umerel" ( si mislil: umrl?).
Prav lepo je zgrajen in trdno stoji!
Sem pa spregledala ŝe tole metrično "stopničko", ki štrli:
[Na drugo stran zdaj zrem, glej tu prebiva
moja družina v hiški, ki se loči]
Na drugo stran zdaj zrem, glej, tu prebiva
družina moja v hiški, ki se loči ...
( vsak verz naj bi začel z nepoudarjenim zlogom ...)
Lp Lidija
Sem še to popravil. Napisal sem umerel, ker tako piše na nagrobniku Prešernovem: umerel v Kranji.
Prešeren je pa kapo di banda slovenskega soneta, lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 23. 01. 2026 ob 08:45
- Prebrano 172 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 10