
Spreminjam se jaz,
spreminjaš se ti,
povej mi,
med nama se sploh
še kaj iskri?
Besede požiram,
in solze teko,
poskušam doumeti,
zakaj je tako.
Ne gledaš me več,
kot si prej gledal me,
in
tvoje roke
spustile so me.
Spreminjam se jaz,
v reko brez dna,
spreminjaš se ti,
v brezno vsega.
Povej mi,
povej – bo kdaj,
kot prej?
Bo sreča spet tukaj,
bo spet
kot prej?
Anabea, ko boš sledila sebi, bo svet naenkrat postal lep!
Ko sreča odide
ni konec vsega;
se silo dobiti nazaj je ne da.
Ne toži,
pogumno korakaj naprej.
Zdaj sreča drugje je -
pomakni se k njej.
LPL
drugje zdaj te čaka
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Anabea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!