
Nekoč si mi pisal
stvari, ki lebdijo.
Tako dolgoročno,
tako nedoločno,
že kar neberljivo.
Potem si napisal
stvari, ki bolijo.
Me vabil na kavo
a hkrati raskavo
zamenjal režijo.
In spet si mi pisal
stvari, iz reklame.
Obrazec je isti:
korakaš po pisti,
ne meniš se zame.
Zdaj zopet mi pišeš.
Stvari, ki kričijo.
A jaz sem izbrala:
ne bom poslušala!
Zato le, adijo!
Obv. povratni zaimek tukaj:
" ne meneč SE zame"
Lidija, hvala.
A je takole tudi v redu:
ne meniš se zame.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!