
Sence legajo k
počitku
v svetlobi,
ki vznika
s pomladnimi
vodami.
Na začetku
mladostno
ihtave,
se v enakonočjih
valovanja solin
preobražajo v
sanjske podobe
idealov.
Ko iščejo
med šelestenjem
poletnih trav,
hlastno
segajo po
tujosti...
Čisto drugače
kot v plešočem
listju
jesenske renesanse,
ko telesa
iščejo
zavetje bližine
v kaleidoskopu
pokrajine srca.
V volčjih nočeh,
kjer kraljujejo
zimske osti
se omedijo z
drgetom
tišine
in ogrejejo
v šumenju
plamenečih
svetov duše.
Seganje v
krožnico
ljubezni.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: En Ris
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!