
Limone ležijo po pultu kot majhna sonca,
ki so se odločila, da danes ne grejejo.
Jutro postane pismo brez naslova,
ki ga previdno odpirava.
Molk, kot da bi vedel kje se postaviti,
da ne bi preveč bolel.
Previdno začneš o stvareh brez okusa:
vremenu, prometu, času...
Zarežem v limono in zbodem tisto,
kar si izpustil.
Izcedi se tišina, tista po nevihti,
ko ne veš, kaj je vse padlo.
Nekatera jutra ne potrebujejo sladkorja
dovolj je, da niso grenka.
O, to je pa padlo vame
... kot tišina, ki mi je znana :D
Dobra, čestitke!
Pozdravček, Marija
Finapamor, me veseli.
Nada, lepo da si se ustavila.
Pozdrav obema.
Jutro, ko ne veš, kdo bo presekal tišino ...
Branka,
lepo si napisala.
Lep pozdrav, Dejan
Pesem že v začetku prevzame in ne popusti do konca in sega tudi v tisto, kar ima samo v sebi eteričnost ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!