Zares ne vem,
kako naj gledam na svet?
Skozi čas sem pustil sledi
skozi gozdove sem tekel do potoka
skozi snežne zamete
sem gazil do razgledov.
Vzpenjal sem se tja
kjer so le gorske vile doma.

S puško sem na vrhu hriba branil
kar je moja domovina.
Domovino vodijo sedaj ljudje,
ki jih nič od tega ne zanima.
Zanima jih denar
in kako si ga nabrati čim več.

Jaz pa si le to želim,
da bodo moji otroci
še dolgo nosili mojo pesem
od ust do ust.
Le tako bom še vedno živel,
 čeprav me bo nekoč
gorski duh vzel.

Tomaž Jevšenak