
Samost iz korakov
negotovih,
lahkotnih,
dolgih in kratkih,
plitkih in globokih,
namolze kapljice.
Kapljice se zlepijo v kaplje,
kaplje se zaljubljeno zlijejo
v ocean
nekih drugačnih potovanj –
nihanj, padanj, plezanj,
vzpenjanj, lebdenj.
Med maki
in sanjavimi oblaki,
se ocean
igrivo dviga, spušča -
kot papirnat zmaj
s pentljastim repom
zrelih besed.
Besed,
ki uročijo pogled,
plesni korak
razpletejo
v spoved.
Všeč mi je tvoja poezija.
Preprosto lepa je in nežna.
Prijeten dan ti želim.
Irena
Kar lebdiš skozi pesem.
Od močne, čeprav otroško igrive metafore papirnatega zmaja s pentljastim repom, čez zrelost, ki ni vsiljiva do zaključka, ki se zdi kot notranja resnica.
Samost, sam, os, ost,
vključuje in povezuje vse na
obrobju oboda, s središčem vrtenj
poskrbi, da se vse kar je v orbiti ne razleti,...
me veselijo opaženi poetični dotiki *-*
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!