Kar enkràt si se pojavil,
čisto iznenada.
O vsem mogočem si mi pravil;
pisala sem ti rada.

Kar na enkrat si izginil,
tudi iznenada.
Me nisi pogledal, niti ošinil;
jaz imela sem te rada.

Kar na enkrat si spet pisal,
kot da sploh ničesar ni,
kot da nisi me izbrisal,
in umikal stran oči.

Kar na enkrat sem ti rekla,
da zdaj me zate tu več ni.
Zadnja solza je odtekla,
drugam zdaj gledajo oči.

Katarina Ambrož