20260106
Uho,
prislonjeno h gležnjem
nevrotične svetnice,
ujame utrip glasu
s tega sveta.
Glas
razpira beseda,
ki ni od tega sveta.
Ko srce v ritmih
valovanja,
plapolanja,
frfota
med tam in tukaj,
zdaj -
čutim -
nisem val,
ki bi tvoj ogenj gasil,
le voda,
ki tvoje plamene
v odsev
lovi.
Mesečina na gladini
širi okus
tvojega diha.
Rekli bi neki kako je poezija šamansko pronicanje "iza stvari i pojava". Uvijek se sjetim ove rečenice čitajući dobru poeziju, KAO I OVU SADA TVOJU, draga fionapanmor. Hvala vam, dragi pjesnici, što me odasvud, posebice s ovog portala svakodnevno počastite odličnom poezijom.
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 09. 01. 2026 ob 10:01
- Prebrano 159 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 89.46