Šepet pomladne sape,

nežen, kot tvoj objem,

v meni najde bežen,

varen zven.

 
Glas ptice

naju zjutraj spet poišče,

v najinem kotičku

slišiva le njeno petje.

 Še zadnje zvezde blešče se,

v objemu jih štejem,

kot ti šteješ poljube,

ki čutim jih s svojim bitjem.

 Minuta mine kot sekunda,

pomladna sapa izgubi čarobnost,

ptičje petje preglasi tišina,

zvezde zbledijo

s prvo svetlobo jutra.

 Vonj po tebi ostaja,

objema moje telo,

poljubi nežno izginjajo.

Tisoč misli prebada

tisto mesto spomina.

Nina Babič