
Občudujem moje kavalirje!
Kavalir zazna, kje lahko pomaga:
ogrne plašč, poda mi rokavice,
z mano gre po trati, po stezicah,
zavzame za plevel se na gredicah,
prinese vino s Kogovega hriba,
pregleda, če vse žarnice gorijo,
če avto kje zaškripa, prihiti,
popravi in spet vse je v redu ...
Ti pa prideš, da te čutim v objemu,
čutim, da želiš si košček sŕca,
želja po dotiku jedra je velika,
razgali tebe, mene, vse v nama ...
Možgani s kupi znanja onemijo:
ni fizike, ni matematike, ne filozofije ...
Dvigneva se v globine ...
Ne, oksimoron nikakor to ni!
V globinah skrita bit je korenin,
od tam pa sok se dviga v krošnje.
Ko kavalir zaigra "a" na klavir
harmonija zazveni...
ha, ha ... harmonija zahteva še pravo terco k "a" ali kvinto ...
Hvala za duhovito pripombo!
Vesela sem, Marko, da ste zaznali duhovitost v pesmi, kjer se seveda pretirava in kjer se sme govoriti v prvi osebi, da je bolj "učinkovito".
A v vsaki šali je nekaj resnice, kajne.
Lep pozdrav in srečno 2026!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!