
V mavrični bibavici jezika
se rojevaš -
kot nežnost
deviških juter.
Vedno znova in znova,
od začetkov
do konca.
Iz teme prehajaš,
skozi sence,
v svetlikanja.
Kot srce,
ki raste
iz materinega pestovanja.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!