Tudi pacifisti valujejo,
ko je žeja po ljubezni
prevelika se vračajo v

jarke brez strelskih vodov
in brkatih serov, ki bi
zapovedovali kopanje po
gnoju in obstretu svetlikanja

tam, koder se Zemlja srečuje
z nebeškim svodom in
nejevernimi tomaži, ki
vidijo le prah metafor

in trepet angelskih kril, ki
se okrvavljene stegujejo
proti neskončnosti je kot
prošnja zavetja pred trombami

in prašnimi cestami na katerih
se vrtinčijo svetovi življenja

na razkrižju

katerih osamljen zamorec stopa z
brenkalom kot vsem, kar ima
in prosi boginje usode, da se njegova

tožeča pesem raztegne v smeri
vseh štirih vetrov in postane nova

odrešitev za svet, ki

računa le še koliko svetlobe
potrebuje človek, da preživi

En Ris