
Moja upanja in prepričanja so podobna oblakom,
ki kot sence drsijo po krajini; čeprav se vse
razblinija, ostaja le krasen vtis ki ga
čopič uma poslika...
in je Neizrekljivo tu
kot zanesljiva
slutnja...
taki prizori ostanejo neizbrisno v spominu in sami izberejo besede.
(mogoče bi zvezo, telefon uma, zamenjal s čem drugim, še sam ne vem s čem. ker izstopa, glede na poetičnost pesmi).
lp
OJ, damjana,
da, sem že vnesel,
hvala za dotik.
lepa misel.
vse naj, naj, naj vam Bog daj, daj, daj v letu 2026
RA.j.
vse je za nas tako, kot sami dopuščamo. Dobro, da imamo "čopič uma".
lp, Lidija
Da, Lidija, bolj kot ne je res tako,
hvala za opaženo in izrečeno.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!