Kokon
To niso nebesa kot si videl od daleč.
Je varen kokon,
v katerem sva zabubljena.
Tu vidiva z dioptrijo,
ki si je ne želiva poravnati,
neuglašeno pojeva in si tega ne želiva priznati.
Varna preja naju omamlja,
naju dela jetnika,
ki sta pozabila na posamični smoter.
Ponos in krivda.
Ne verjamem, da ju bom vzljubila.
A ne vem, kje sta bolj lahkotni.
Na kolenih ali pokončno na hrbtu.
Popraviš si ovratnik,
nadenem si uhane.
Nič ni več tako kot včeraj.
Živijo, Tina. Prvič berem tvoje pesmi in moram priznati, da sem ob branju uživala.
Nisem vešča kritik, polnih velikih besed, vendar upam si trditi, da znam prepoznati dobro napisano poezijo.
Lp, branka.
Cau, branka,
hvala za lepe besede. Vcasih mi rata, drugic manj. Naslikam si filmcek, ki ga nato upesnim.
Pozdravljen tudi Dejan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
- 29. 12. 2025 ob 19:49
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 34.89