
Okrvavljene peruti
boga maščevanja.
Sol dihanja,
ki se razsuva v ničnost.
Eoni zbiti v prah in
zdrobljeni v pepel -
ne kot vračilo ciklov
ampak kot pozaba človečnosti.
Resnični pekel na Zemlji
Strah me je, da zemlja ne bo prenesla te človeške umazanije in nas bo izpljunila.
Nič skrbet, ne bo nas izpljunila, sami sebe ubijamo, smo samomorilska civilizacija, kot najstnik na amfetaminih...
zahod je že mrtev, Branka. brez vsega dvoma. če se kdo ne more istovetiti s čim, kar presega fizični, telesni vidik, je praktično že mrtev. v tako sranje je utonila ta miselnost tukaj
ti, kar odpravi telo, rajko.
dobra misel, Ris. človek, žal sočloveku še ni smoter, glede na to, da je vsak človek tudi človeštvo (Kant) in narobe, človeštvu ni smoter individuum... in tudi kristjani nismo, kot je to evropejcem govoril že kierkegaard, pač pa zahodu vlada pragmatizem. drugače, nas mogoče tudi bilo ne bi več.
lp, m
in ne mi rečt, da vzhodu pa ne vlada pragmatizem. smo celota, ampak, kot nekša prakaša.
Hvala Miko. Glede pragmatizma se strinjam. Drugače sem pa mnenja, da je zahod v svojem naglobljem bistvu panteističen. Vsi namreč, skorajda brez izjeme, iščemo uteho prek naravnega sveta, tudi skrajni hedonisti, ali pač znanstveni um. Krščanska misel s transcendentnim bogom je za veliko večino zgolj udeležba v ritualizmu cerkve - ta pa lasten obredni krog leta ravno tako vpne v krog preteklih naravnih verovanj...
Lp
Ris
točno. žal tudi v krščanstvu, človek ne sme biti bog. ne kot človeko- bog, neron, temveč, kot bogočlovek, kristus. torej gre za um, pokristen um. to pa ni cilj vgzoje, cerkve niti države. ker ne moremo obtičati v dualizmu, je nekakšen izhod narava. narava ne laže, etc. niče je preklinjal lutra, ker je obnovil krščanstvo in cenil borgio, hudiča, torej življenje. verjel je da so vse religije, vključno z indijo, nihilistične, nasprotne življenskim instinktom. potem pa je revež, skoraj dobesedno, umrl od sočutja. ki ga je aristotel preziral, platonizem pa ne. ja, verjeti v lepo, dobro, vendar vedeti, da v času stiske in preganjanja, to cvetje rado pozebe.
lp
rezime, zajem dogajanja in kritični pogled na trenutni svet.
Čestitke za kontemplacijo s prispodobah.
LP, Lidija
O kakšno lepo presenečenje. Najlepša hvala.
Ris
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: En Ris
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!