V lahnem

drncu

misli

preprimem

žezlo oblasti.

Zapeče.

Vržem ob tla.

Poteptam.

V kaminu

prasketa ogenj.

Iskrice

naletavajo na

mehko, debelo 

preprogo.

Orientalsko tkanje,

barve in vzorci

pulzirajo v ritmu

sladkornih kubusov,

gela, vrtnic, limone

in pistacij.

Sveta geometrija

tvojih zenic

Uroči.

Poljubljam

in sem poljubljena.

Ti - Vitruvijski človek

si razpet med

krog bivanja

in oglatost biti.

Ostri robovi sveta

te ranijo,

cikličnost časa

omehča.

Odkar odhajam,

odhajam.

Pridem.

K sebi, k tebi

Nekoč bom

Večja. Višja. Boljša

Tvegam.

Neznano je pritisk.

Razpoči se.

Kamena Strela