Čestitam kvarčna energija,

Iz tvojih ust v Božja ušesa.

no tole je pa čista enodušnost z mojimi mislimi:

Dvignimo našo najljubšo čašo, polno navadne čiste vode. 

bodi kot kapljica na lotosovem listu in te pozdravljam  RAjko jeRama

RAjko, kako lep poetičen odziv. bodi kot kapljica na lotosovem listu - zares lepo

Hvala za branje in tvoje besede. So mi polepšale jutro <3

 :) pozdrav, Kamena Strela

vdih- izdih, globoko, globlje, čisto vase, k čistemu izviru....

lepa pesem

Hvala lepa za branje in komentar fionapanmor. Mi zelo veliko pomeni. Naj ti sije sonce danes :)

Tudi mene se je pesem dotaknila, zdi se mi edino preveč superlativov (npr. najčistejša, najlepša, najboljša, prepolna, pa tudi: čarobna, vse, vso ...), ki zmanjšajo vrednost povedanemu (res je paradoks, ampak poskusi, kako bi močneje delovalo povedano brez teh besed) ... lp, Ana

Bom razmislila, Ana. Ko pesem predelam, javim, da pogledaš, če se ti zdi boljša. Hvala za prebrano in tvoje misli.

Sem popravila, je še kaj kar bi bilo lahko boljše? Hvala :)

Pa poglejva ... jaz bi jo takole sčistila:

Včasih si domišljam,

da moje misli drsijo

po mehki melodiji

tvoje kitare              in res drsijo

Sinhrono milino bivanja

označujejo napeta

jadra zvoka, ki

pobožajo najino hrepenenje

po neminljivem                ko bi le zadržali

                                   presežne trenutke lepote

A milina je le bežen

trenutek zasanjanosti; osvetli

naše bivanje,

nas gane,

da se utrne solza             a to še ni dovolj za

                                                              ozdravitev globokih

                                                         ran

Rane so pečat vročega

stopljenega krvno rdečega voska,

ki ga je neusmiljeno pripečatila

zvita usoda na pismo

našega življenja

Udarci in pretresi nas zlomijo                  včasih le upognejo

                                                           kot rdeč bor v nevihti

Nepovratno postanemo drugi – sami

sebi tujci ... od-tu-je-ni lastnemu obličju.

Z razbitim obrazom, z raztreščeno

formo naše biti, z raztrganim drobovjem

duše                                                 smo mozaiki z                                                                     izpadlimi

                                                        keramičnimi deli,

v samoti

                                                            kapljajo solze bolečine

Obupano iščemo pravo zdravilo, obleko,

kos nakita,

da nas zaceli

Izgubili smo se in se izgubljamo v

travmah, ki so zamrznile v

naših telesih.

             V duševnost zarivan se zariva

črnoten material grdote sveta, se

na nas lepi, kot pocasta, težka

nafta, ki uklešči zablodele

ptice in jim ne pusti dihati            zadihajmo skozi

                                                 vodne prhke kapljice

S čisto vodo sperimo vso temino tisočletij

kolektivne krivde, vse kar se je v nas

nakopičilo tekom naših življenj          se da osebno karmo čistiti - sproti?

Poizkusimo takole: potopimo kristale

v naš vrč za vodo, naj se voda naužije

lepih vibracij. Potopimo se v omamno

kad vroče dišeče vode                    odišavljene                                                                      z esenco sivke

                                                                             jasmina in                                                           vrtničnih 

                                                                                     lističev

Stopimo pod bučen slap, naj

odnese naše negativnosti preko

mahovnatega pobočja, čez skale

Zaplavajmo čez reko in v njenem toku

začutimo zdravilni hlad, naj se naša

klena, prvobitno zdrava narava prebudi

Vrzimo se v vabeče morje,                    naj nas veličina širjav

                                                        zaziblje z mehkimi valovi

naj sol naših solza morje naplavi na soline,

kjer jo bo Sonce spremenilo v kristalčke

Dvignimo našo najljubšo čašo, polno navadne

čiste vode. Zdravilna je. Nujna za naš obstoj.

Nazdravimo svojemu pogumu. Svoji  in vztrajnosti!

Na koncu začneš uporabljati tudi končna ločila, ki jih prej (skoraj) ne uporabljaš. Morda bi jih veljalo odstraniti oz. uporabiti povsod. Premisli ...

Lp, Ana

Evo, draga Ana. Sedaj je pesem očiščena odvečnih besed. Hvala za pregledano in vse predloge. Upam, da sem ločila proti koncu nekako pravilno opustila glede na zgornji tekst. Hvala! :) 

Se mi zdi, da je prav, da ni pik, saj pesem zelo valuje in se pretaka ... čestitke,

lp, Ana

Hvala, Ana. Lep dan želim :)