Kadar se trpek okus

osamljenosti

zatakne v grlu

kot bela kost

naplavljene ribe,

trudoma izbljuvam

okvarjeno zadrgo.

Z medom hvaležnosti

jo izplaknem.

Na izust  -

čakaj, kdo že govori skozi tvoja usta?

"Kakor zgoraj, tako spodaj,

kakor znotraj, tako zunaj."

Z globokim vdihom

oko zaniha med paralele

črnih in belih smeti;

v skriti luni

drsi po snegu in ledu

srčnih zadev.

Z medom hvaležnosti,

z globokim vdihom,

v globlji izdih -

za hipni pobeg -

tako na izust -

iz zadrgnjene minljivosti

v svežo nestalnost.

fionapanmor