
Megla je pregosta ta večer,
luna je presvetla
in reka v toku preveč samosvoja,
da bi se kosala
z glasovi davnin.
Zato v adventni svečavi
pletem košare
iz udomljenih besed,
neotipljivo čuječe mešam
v hostije za odpustke.
V čarobni posip
dišečega punča
globoko vsrkavam nasmeške
zlatih angelov in belih vil
iz izložbenih oken
nepotrebnega obilja
za mir ljudem
na zemlji.
Super se mi zdi, le malce bi jo še sčistila:
...
Zato v adventni svečavi
pletem košare
iz udomljenih besed,
neotipljivo čuječe mešam
v hostije za odpustke.
V čarobni posip
dišečega punča
globoko vsrkavam nasmeške
zlatih angelov in belih vil
iz izložbenih oken
nepotrebnega obilja
za mir ljudem
na zemlji.
Premisli ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!