Maršalov socrealistični torzo
V Velenju srečal starega sem knapa,
ki je dejal: Zaslužek enodnevni
smo za ta kip prispevali mi, revni.
Tedaj bila politična nam sapa
nasprotna je, po kratkem, srečnem veku
začel razpadati je red, gospodi
na stolčkih rekli so: se ne spodobi
graditi kip še živemu človeku!
Pa vendar smo odkrili ga zaživa.
A zdaj ga je nekdo obglavil, davi
sem zvedel to, no, ta ni bil pri pravi,
le kaj mu je bila ta glava kriva?
Če dež do vrha v torzo se natoči
čez zimo, zledeni - še bron mu poči ...
Ravno danes sem dobil svojo glavo nazaj, nič ne bo z ledom, ki bo razpočil bron, drage drugarice i drugovi,
vaš Tito
kontemplativni sonetek. Posrečeno. LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 11. 12. 2025 ob 08:26
- Prebrano 213 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 55