
Res ne verjamem v črno magijo
ali paranormalne stvari,
ampak ljudje,
doživel sem čudež.
Kar tako čez noč
sem zjutraj
odprl oči,
utrujen kot medved,
ki se zbudi sredi zime.
Morda sem ga predramil jaz,
ker sem mu očitno
pojedel vso ozimnico
in zdaj nosim njegove
kilograme.
Razumel bi,
če bi me zbudila
kužika Mona,
ampak danes ji je
do drugačne vrste igre,
saj se je nekam skrila.
In to prekleto dobro.
Nikjer je ne najdem.
Oblečen v pretesno majico
sem na poti v šolo
ponesreči zavil
na pediatrično kliniko.
Tam so me vsi poznali
in me spraševali,
koliko dodatka sem dobil
na delovno dobo.
V primerih,
ko sem tako zmeden,
otročje pokličem mamo
za pomoč.
Ne obsojajte,
saj sem bil res njen sinko
še kak teden nazaj.
Ona pa mi, še preden pojamram,
govori o prihajajoči penziji
in žurki ob tem dogodku.
Povsem izven konteksta,
saj sploh še ni odprla
vseh daril za štirideseti rojstni dan,
ker te dni ni imela časa.
Za odgovori brskam po spletu
in naletim na članek
o Cristianu Ronaldu
kot fenomenu,
ki pri svojih veteranskih letih
še vedno zabija.
Oh, ti novinarji,
vsaj oni se
niso spremenili.
Še kar se motijo.
Zagotovo so mislili
na brazilskega Ronalda.
Portugalski je mlad, perspektiven,
ki ima potencial,
da preseže soimenjaka.
Očitno sem izgorel,
zato pokličem vse iz družbe,
da bi jih povabil na sprostitveno zabavo,
a naletim na zavrnitev.
Češ,
sicer bi res pasalo,
ker že dolgo nismo zažurali,
ampak saj vendar vem,
da imajo otroke
in ne morejo.
Prvič slišim.
Končno pridem domov.
K tebi.
Pri frizerju si bila.
Čudovita si s sivimi
prameni.
Začudeno me gledaš,
ko ti razlagam svoj dan.
Mona se še kar igra skrivalnice,
saj ne skače po meni,
kot običajno,
ko pridem.
Lahko bi poklical fotra.
Morda se mu je kot moškemu
že zgodilo kaj podobnega.
Zdaj si začudena
še bolj kot prej.
Veš, da mi je
všeč tvoj črn humor,
ampak ta je mogoče
malo čez mejo.
Sicer pa je res že čas,
da ga obiščeš.
Do Žal imaš nekaj minut.
Jaz pa se še bolj zaljubim vate,
ker je tvoj humor očitno
še temnejši od mojega.
Na rekreacijo
ne odidem,
ker me strašno bolijo kolena.
Zato se odpravim zgodaj spat,
da se zbudim mlajši.
Mogoče že
jutri
z Mono
obiščeva očeta.
Kako dobra pesem s sporočilom o notranjem dogajanju! Takšna pesem zaleže več kot sto strani psiholoških nasvetov!
je res vse tam zadaj ali šele pride ali je vse zdaj
kazalci so prevaranti
Branka,
ne mudi se mi še tja, kjer sta pes in oče.
Ampal glede na to, kako čas beži,
bomo že "jutri" na istem mestu.
Res je Irena, prevaranti, ki jih nihče ne ujame :)
Hvala vsem za branje in komentarje,
me veseli :)
Lp, Nejc
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!