
Ne oziraj nazaj in ne razmišljaj pogosto o neki prehojeni poti, ki si jo prehodil že zdavnaj,
saj vsega, kar je bilo, ne bo več
in vsi hodimo tukaj samo začasno.
Ne jokaj za politim mlekom,
Pobriši ga in nadaljuj svojo pot
Lahko se vdaš v usodo,
da vleče tvoje niti,
lahko pa zbereš pogum,
kljub strahovom ter nadaljuješ pot.
Ne, nikoli ne pomisli, da bi lahko bilo drugače,
ne žaluj za rožo,
ki vene,
posadi si drugo,
saj bodo vse tvoje žalosti,
ko bo čas bežal nekega dne le še spomini.
Ne brskaj preveč po svoji preteklosti,
in ne zbiraj v njej drobtin pretekle sreče,
vsega, kar je bilo, ne bo več.
Ne žaluj za nekom, ki ga ni več,
preprosto reci: "Imela svo se lepo."
Ohrani ga nekje v svojem spominu,
kot majhno ptico,
ki se je skrila na dnu svojega gnezda.
Ne,ne obžaluj razlitega mleka
in ne shranju črepinj razbitega kozarca,
saj se lahko samo poškoduješ,
ko segaš po črepinjah.
Mleka je še vedno dovolj,
steklenice so polne ...
Ne sodi življenja, ne preklinjaj sanj,
ne stremi k sreči, ki je nekoč bila.
Tvoja zlomljena krila se bodo zacelila.
Še vedno je možno sanjati!
Še vedno je možno leteti!
Nikoli ne misli, da ne more biti boljše,
da ne more biti lepše,
saj si še zmeraj na začetku knjige
Vzemi svinčnik,radirko,
obrni stran,
piši ,riši, radiraj napake,
piši svojo knjigo življenja naprej.
Zazri se v zvezde ,
ki sijejo nekje visoko na nebu,
naj te pomirijo,
a ne pozabi,
da so daleč stran,
ker najlepša zvezda sije v tvojem srcu.
Vse, kar je zdaj, bo le preteklost,
nihče od nas ne ve, kaj ga čaka jutri,
in sreča je tukaj, ob tebi,
ni za vedno izginila daleč vstran...
Zato ne obupaj,vase zaupaj,
s pogumom stopi v nov dan.
Zapomni si,
problemi niso problemi.
Reakcije na njih običajno postanejo problem .
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miša Topolovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!