
Ob starem mostu v borno luč ovita
na mokro lice ljube leže dlan,
očem sta pobegnila v noč in skrita
si jemljeta somrak za paravan.
Le rahel prš svetlobe jima lije
na silhueto dveh teles kot eno,
toplota v stiku ustnic mraz ubije,
v poljub je seme upanja vloženo.
Prehitro jutro bo prišlo in mraz
osamljenih napolnil čas s čakanjem,
može, sinove, bo odnesel plaz,
le bogataš se ogne vojnim klanjem.
Ko bo molče molila za ščep sreče,
bo njen vojak še živ - za tiste speče?
Res je, Dejan, pa tudi kakšen Juda :)
lpi
Irena,
lepo si povedala, sem skoraj pozabil nanj - ampak za njega, takšne in podobne je že Jezus povedal:
"Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo"
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!