
Ob starem mostu v borno luč ovita
na mokro lice ljube leže dlan,
očem sta pobegnila v noč in skrita
si jemljeta somrak za paravan.
Le rahel prš svetlobe jima lije
na silhueto dveh teles kot eno,
toplota v stiku ustnic mraz ubije,
v poljub je seme upanja vloženo.
Prehitro jutro bo prišlo in mraz
osamljenih napolnil čas s čakanjem,
može, sinove, bo odnesel plaz,
le bogataš se ogne vojnim klanjem.
Ko bo molče molila za ščep sreče,
bo njen vojak še živ - za tiste speče?
Kot brezdomec sem iztopil iz udobja družbe,
ki mi no mogla dati odgovor na vprašanje,
"kdo sem in kaj naj bi počel na svetu."
Izpostavil sem se neskončni
praznini in pričakoval...
Odgovor je presvetlil
mojo bit, ki še danes
neustavljivo tli...
Drago, najlepša hvala,
vsak po svoje z besedo raste
naj se ne ločimo v kaste :)
Lepe praznične dni
Želi
Pi
zdi se mi, da vojna ni več samo kraja ozemlja, surovin, znanja, itn., temveč nas je preprosto preveč in velja zakon narave, ukinitev šibkejših. posebna poslastica so postali otroci. v žargonu to imenujejo "handling toddlers". ker, ti "ljudje", so zaradi nevšečnosti, ki nasprotuje sužnjelastništvu, postali neuporabni.
"človek", je nekaj sivega, nekakšna grdota, ko z njega spereš kričeče barve kulture.
zelo rad iz posnetkov poslušam generalske ukaze, niti piščanec ne sme ostati živ ... in nek posnetek angleških japijev, ko pridemo tja, jim bomo najprej pofukali ženske , ha ha ha ha.
ti ljudje resnično obstajajo. in vsa mednarodna sodišča supaj, ne zmorejo obsoditi, npr., belgijskega leopolda 2., za tisto sekanje otroških ročic v kongu. nasprotno. njihova banka je izdala vrednostni kovanec z njegovo Podobo, češ, kaj bi radi gumpci!
ljudje hitijo vkup, gledati kakšen klobuk danes nosi madam, mylord.
lp, m.
Draga moja Branka, prav si rekla, ne grem se več.
hvala ti
objem
Draga Marija, najlepša hvala.
Ja, kdo bi mislil, da se ob vsem silnem napredku ne moremo rešiti vojn, ki spadajo v prejšnja stoletja, a očitno je zmeraj vse enako, le drugače se obleče.
Objem
Irena
Dragi miko, pogrešalasem te, tvoje pesmi, tvoje komentarje, razmišljanja z vso širnio poznavanja, prepoznavanja in vedenja.
Vse kar naštevaš so očitno večni deli tega življenja tu in bodo minili šele s človekom.
Nova svoboda, pod krinko 'new age', je krasna kletka za suženjstvo. Človeštvo hiti vanjo in kot konji s plašnicami ne vidi ograj na poti.
bodi nad vsem , izluščiti se je težko, a tudi gledalec je kar težko biti
lpi
Draga fiona, vračam objem, to je tisto, kar nam zelo manjka in od strahu pred bližnjim se izgublja iskra človečnosti.
Dragi Srečko, hvala, vesela sem tvojega dotika.
Naj Orion sveti :)
Irena,
lep sonet, ki pa tudi opominja na norost današnjega vojnega hujskaštva. Očitno nekaterim dve svetovni vojni nista bili dovolj in na vsak način rinejo v tretjo.
Lep pozdrav, Dejan
Irena, čestitke, tako tekoča beseda, ki zaboli kot ostrina jekla, ne samo padlega, ampak tudi njegovo mater ...
Ko bo molče molila za ščep sreče,
bo njen vojak še živ - za tiste speče?
Lep pozdrav, Caki
Dragi dejan, najlepša hvala.
Z veseljem spremljam tvoje sonete, ki tokrat spremljajo križev pot. In razmišljam o križu, ki ga vsak prejme in nosi kakor ve in zna.
Vse dobro
Irena
Dragi Caki, najlepša hvala.
Ko sebi vsaj zbudili ....
lp
Irena
Čestitke za izjemen sonet, v katerem nappved neizogibnega in zle slutnje prekrivajo tolažbo trenutka. Lepo.
LpL
Irena,
ja, vsakdo izmed nas ima svoj križev pot, ki ga mora prehoditi sam. Je pa res, da se tu in tam ponudi v pomoč tudi kakšen "Simon".
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!