
V večna lovišča si odšel.
Kot glas materine uspavanke
si odšel v spomin.
Odnesel si s seboj
vse svoje besede,
vse svoje dotike,
vse barve svojega smeha,
vse globine svojih žalosti,
vse sape svojih iskanj.
Pustil si le metuljasto
prhutanje srca,
ki ne zna in ne more nehati
ljubiti -
modrine neba,
vonja sivke in mimoz,
svobode voda
in miline ženskih
ustnic.
Zelo inventivno napisana pesem. Spomnila me je na to kako so nekateri še potem, ko prestopijo onkraj, zelo prisotni. Lepa pesem. Ljubezen proseva skozi tvoje besede.
I s najdubljim potonućem u neumitnost života ne mogu svi donijeti ovako jake, u par stihova zažete čari života koji je tren, koji je opsjena između dva treptaja oka.
BRAVO, BRAVO, BRAVO!
lpm
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!